Avtentična zgodba malega vinogradnika

Naša zgodba

 

Matjaževa domačija je rezultat skrbnega dela družine Pavlin, ki je v prvi vrsti zavezana ohranjanju kulturne dediščine na slovenskem podeželju, obenem pa tudi navduševanju naših gostov nad izjemnim kulturnim in naravnim bogastvom naše lepe dežele.

Zgodba se je začela leta 1998, ko smo se odločili za nakup sosedove (Bučarjeve) hiše, ki se je izpraznila po smrti zadnje lastnice. Ker je bila hiša v zelo slabem stanju, smo jo na začetku nameravali celo podreti in zasaditi sadovnjak, pozneje pa smo se vsled dejstva, da so take hiše že prava redkost, odločili, da hišo prenovimo. Pri prenovi smo sledili nasvetom Zavoda za zaščito kulturne dediščine. Obenem smo rešili uničenja tudi Mirtkov kozolec iz Mačkovca in ga postavili na drugo stran cestišča. Vmes se je pojavila priložnost za nakup 200 let starega lesenega poda (skednja), ki smo ga prenesli iz Planine nad Sevnico in postavili za hišo. Tako so bili postavljeni temelji za pričetek kreiranja turističnega produkta.

Ko smo v letu 2006 zaključili s prenovo, smo začeli z razmišljanjem, kako hišo vključiti v turistično ponudbo. Ker se nam samo obnova hiše ni zdela dovolj velik potencial za privlačno turistično zgodbo, smo našli rešitev v cvičku, ponosu dolenjskega človeka. Leto dni smo zbirali fotografije, študirali različno strokovno literaturo in končno pripravili Zgodbo o cvičku. Zgodba v sedmih dejanjih predstavi zgodovino vina, vinske zavetnike, posodo, spregovori o pridelavi in kletarjenju, vključi nekaj legend in poda obiskovalcem osnovno znanje o vinu. Vino je edina pijača, s katero nazdravljamo, pijača, ki je bila skozi vso zgodovino izjemno cenjena in je imela pomembno vlogo v vsakdanjem življenju, ob delu, praznovanjih... Zgodbo si gostje lahko ogledajo v devetih svetovnih jezikih.

Za obnovo domačije in oblikovano turistično ponudbo smo leta 2008 prejeli s strani Slovenske turistične organizacije Srebrnega Sejalca za 2. najbolj inovativni turistični produkt v Sloveniji.

To pa je bil šele začetek. Sledil je nakup Zidanice Škatlar 1*** (lastnik Zupančič iz Sela pri Štravberku) v vinski gorici Grčevje, dva kilometra od domačije. Tudi to smo obnovili pod nadzorom varstva Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Zidanica ima kamnito klet, zgoraj pa je lesena. Poleg klasične nastanitve nudi dva ležišča tudi direktno pod slamnato streho. V vinski kleti smo uredili mini spa prostor s savno, tušem in ležalniki, zunaj pa postavili tudi vročo leseno kad.

Sledila je postavitev zidanice Škatlar 2*** - hiše, ki jo je prejšnji lastnik prenesel iz Vratnega pri Šentjerneju, mi pa smo jo postavili na mesto, kjer je nekoč stala hiša. Ker pa seveda ni zidanice brez kleti, smo ji dodali tudi manjšo vinsko klet. Zidanico smo opremili v tradicionalnem stilu in ima prav tako slamnato streho. Pozneje smo k njej dodali še 7000 l velik lesen sod iz Ptujske kleti, v katerem smo uredili savno, pred njo pa postavili tudi masažno kad. Prav tako smo uredili tudi ekološki vrtiček, ki je na voljo gostom.

Leta 2013 smo v okviru »Voluntary campa« gostili študente iz desetih evropskih držav, ki so med drugim zasadili tudi ekološki vinograd z nemško sorto Regent. To je grozdje, ki ga pridelujemo povsem naravno, brez kakršnega koli prskanja ali gnojenja.

Sledil je nakup zidanice Škatlar 3**** (lastnik Železnik iz Štravberka), izjemne stavbe iz leta 1848, zgrajene iz kamna. Ob zidanici je stal lesen hlev, ki je služil za konje, s katerimi je gospodar prihajal na delo v vinograd. Tudi to zidanico smo obnovili. Spodaj je prekrasna klet, vinoteka, kuhinja in soba za 20 oseb. Zgoraj smo obnovili modern apartma iz lokalnih materialov: hrast, smreka in bukev, ki ima tudi savno. Pokrita je z bobrovcem.

Ker smo širili tudi vinogradništvo, smo potrebovali nov prostor za vinogradniško opremo: zabojnike, kadi, prešo, cisterne, traktor... Zato smo v bližini v zemlji izkopali prostor v ta namen. Pojavila se je lepa terasa, ki smo jo v nadaljevanju zaprli in opremili s potrebno opremo za različne prezentacije, delavnice, sestanke… Ob prostoru se nahajajo tudi zanimivi toaletni prostori.

Ostaja še en objekt: več kot 200 let star lesen hramček, ki smo ga pripeljali iz Kočarije, kjer je nekoč živela naša babica in ga postavili ob vinogradu ter pokrili s slamo. Ta pa bo dobil vsebino v naslednjih letih…

Seveda pa naša ponudba ne sloni samo na tradicionalnih objektih, ampak predvsem na pristnem odnosu z gosti, ki prihajajo k nam. Vsakega, skupino ali posameznika, domačina ali tujca, sprejmemo z velikim veseljem, mu postrežemo z dobrodošlico (domač kruh, salame, klobase, sir…), ga popeljemo v vinsko klet, enkrat tedensko pa običajno povabimo tudi na Matjaževo domačijo, kjer jim podrobno predstavimo življenje na dolenjskem podeželju, pa seveda tudi Slovenijo, njene izjemne lepote in ponudbo, ki je vredna ogleda. Zato imamo v naših zidanicah veliko povratnikov, kar nas zelo veseli.